TOW Nina’s mom
oktober 22, 2007
Prejšnji teden sem bila na počitnicah. Pustila sem Francoze, pustila sem fax, šla sem na dopust. V Barcelono.
Mami je prišla v četrtek in po dolgem počitku in poznem zajtrku sva se odpravili na uvodni sprehod do morja in po Rambli navzgor. Bližina morja, vonj po poletju, galebi in palme so navdušili tudi njo (koga pa ne bi). Navdušili pa so jo tako zelo, da se ji je zazdelo, da si zasluživa primerno otvoritev najinega dopusta – sangrio na Rambli… bila je naravnost odlična. Naučili pa sva se, da sangria na Rambli stane štirikrat več kot drugje, cena pa je prehuda za objavo na internetu:) Od tu naprej se nama je naenkrat zdelo vse ostalo poceni, tako da sva ostale dni z veseljem uživali v štirikrat cenejši sangrii in za isti denar zraven dobili še vsaka svojo paello:)
Teden je bil nekakšna mešanica turizma in lenarjenja. Španski ritem naju je popoloma zajel in spali sva od 10 do 12 ur, zajtrkovali v času kosila, nato pa raziskovali Barcelono in njene bolj ali manj znane kotičke. Kljub temu, da sem bila na nekaterih znamenitostih že drugič, je bilo super… jaz očitno rada ponavljam stvari – dvakrat ista znamenitost, dvakrat isti film, dvakrat isto mesto, sedemkrat isto mesto… kljub ponavljanju se vedno še najdejo stvari, ki jih človek prej ne vidi, prav tako čudovito pa je ponovno videti nekaj, kar te je tako ali tako že prvič očaralo.
Tokrat sem na nekaterih slikah tudi jaz, imela sem namreč osebnego fotografinjo. Bolj pogosto pa je seveda bilo obratno – težko se namreč ločim od mojega Pentaxa:) Mami, tebi pa še enkrat čestitke za vztrajnost pri poziranju:)
Tudi mami je po mojih stopinjah hitro podlegla šarmom Starbucksa. Najprej sva v petek šli tja le na zajtrk, ker je bil praznik in trgovina zaprta, ampak potem je sledila še sobota, popoldanski Starbucks v ponedeljek in tako dalje… tudi nestarbucks kavo sva preizkusili, ampak kaj ko sta Caramel Machiato in Mocha toliko boljša! Odkrili sva tudi obmorsko restavracijo, ki je imela neverjetno paello – jedla sem jo prvič (nekako si moj budget ne more privoščiti kaj veliko restavracij, ampak na dopustu je vse drugače, sploh če časti mami:) Tudi v to restavracijo sva šli dvakrat – preizkušeno odlična.
Nedelja je bila namenjena počitku… počitek od počitka? Ja. To pomeni še ena stopnja počitka več – od relaksiranja na kavicah sva prešle na relaksiranje na plaži. Mami je kar težko verjela, da lahko prav tako hitro, kot do Sagrade Familie, prideva tudi na plažo… z vsemi značilnostimi mestne plaže – prodajanjem sladoleda, kokosa, celo marihuane (za nama si je par, okrog 35 let, kar privščil!) in ponujanjem masaže (tečne Kitajke se derejo “masaš, masaš?” in če jih pogledaš je to za njih že “ja”, tako da avoid eye contact…). Ko vse te zvoke uspeš blokirati in slišiš le še šumenje morja in galebe, pa je naenkrat poletje spet tu… in to 15. oktobra! Naj poudarim le še dejstvo, da se nisem kopala le jaz, ampak tudi mami!
Da pa ne bi kdo mislil, da sva samo lenarili: privoščili sva si tudi malo umetnosti. V soboto sva bili na koncertu enega najbolj priznanih španskih kitaristov, ki je igral tipične španske skladbe. Neverjetno koliko sva jih poznali – najbrž is filmov, reklam, celo iz Friendsov je bila ena:) Koncert je bil v Palau de la musica, najbolj znani koncertni dvorani, ki je sicer turistična točka z vstopnino, midve pa sva jo celo doživeli v njenem prvotnem namenu. Muzeje sva prelagali na deževne dni, ki naj bi bili ponedeljek, torek in sreda, ampak dež se je začel šele v torek zvečer, končal pa v sredo zjutraj. Tako sva raje uživali zunaj, na sončku in na toplem katalonskem zraku. Kljub temu pa sva uspeli skočiti v Fundacio Joan Miro, res dober muzej, ne le njegove slike, tudi sama stavba, ki je že od začetka namenjena njegovemu muzeju, je super. Ker pa je mami hotela videti tudi kaj je tista stvar na naslovni sliki na mojem blogu, sem jo peljala celo v Pavello Mies Van Der Rohe. Presenetila me je, ker ni iskala obokov in okraskov ampak ji je bil paviljon res všeč. Taj kot je. Ko sem ji še malo razložila ozadje in povedala, da je stavek “Less is more” Miesov, je bila pa sploh navdušena. Priznajmo pa si, da se pranja naših možganov kljub vsemu zavedamo, zato res nisem pričakovala pozitivnega odziva, pa sem ga kljub temu dobila. Bravo mami:)
V torek sva imeli še poslovilno večerjo in kot v filmih (in v Lj na bone) stali v vrsti… napovedali so nama 25 minut čakanja, ampak sva po dobrih petih minutah dobili mizo. Bila je sicer na prehodu, ampak tik pod pianistom, ki je precej pripomogel k čudovitemu vzdušju. Sicer je bil najin zadnji večer v sredo, ampak sva ga preživeli v pralnici. Doma se nam je namreč pokvaril pralni stroj (kovačeva kobila pač… ki pa se tudi hitro obuje – imamo zdaj že novega, ime mu je pa Robi. Ne vem točno zakaj, bo treba Žiga vprašat:) Mami je zato svoje obleke oprala kar tu, kar pa je seveda bilo tudi zame super, ker sem dodala par svojih oblek, pa še soba mi spet diši po mehčalcu:)
Neverjetne so bile tele počitnice v Barceloni. Mami je šla domov v četrtek in bila sem malo otožne volje… v enem tednu družbe človek zlahka pozabi, da bo kmalu spet sam. Tako da sem se v četrtek in petek spet nekoliko približala domotožju, spet malo bolj kot prej. Ampak kar hitro sem padla nazaj v svoje Erasmus življenje. Norvežanka Anja je imela v petek zvečer fiesto, na kateri je bilo cel kup Švedov in Norvežanov, kar je vedno prijetno, tako ali drugače. Naslednji dan pa smo imeli arhiErasmus ogled nekega dela Barcelone, ampak najbolj zanimivi slikci sta tile:
Danes je tudi Barcelona dobila svoj jesenski vetrič… hladen, vlažen, morski. Kapo sem pozabila v Celju in malo me boli glava… Tako je to, mami je šla, in z njo tudi tisti “Nina, da te ne bo zeblo!”:) Jutri grem kupit kapo… in mami, super je blo!





Oooo
Pa me je doletela čast, da prva pokomentiram…in še večja čast…da sm mogla celo refreshat stran, ker sem bila prehitra, da bi vidla stran v vsej svoji popolnosti – tako kot so druge (poravnane, kompozicijsko usklajene…no, ne bom več nakladala, vsi poznamo Ninjo) :)))
Lepo je gledat slike morja in tebe v ‘kanoteri’ medtem ko jstb sedim, oblečena v dve volneni majci in brez kurjave, ker je lastnik še ni priklopil, v mrzlem stanovanju v še bolj mrzli Ljubljani :(
Tako da se še tolko bolj veselim obiska – komaj čakam, da pridemo dol in da vidim vse to v živo…jupiiiii
Vidiš kok se splača ponoč delat, maš častni ogled bloga;) Čeprav ja, verjetno je pisanje in poravnavanje slikc vseen manj naporno kot tisto kar delaš ti… sam da si jst ne morem pisat ur:P
Za kanotere pa ne morem za december kej preveč obljubljat, ampak morje ostaja (tud če ga spremlja mal hladnejši veter), pa jst ostajam, pa sangria tud:) Super se bomo imeli! Pa vseen ne še pospravit kratkih rokavov;)
Joj, nekdo me je prehitel! :) Sem vedel, da sem šel prezgodaj spat.
Super prispevek, zopet jutranje branje ob zajtrku! Moram reči, da je tale “friend” še za odtenek boljša od porcije Friendsov.
Najprej na kratko novice… naredil oftalmo; sedaj sem uradno kvalificiran za gledanje v oči! ;-) Eden od bolj sproščenih izpitov, pregled, poročanje, potem pa debata o snovi. Naslednja zadeva so ušesa, nos in žrelo z neizgovorljivim imenom čez slab mesec.
Drugače pa Ljubljano danes prebuja skoraj orkanski severni veter, ko že zelo resno razmišljam, da bi dal nase 6000m+ oblačila.
Prvi krog predsedniških volitev je končan (si volila in zakaj ne? :) Glej, da si za 2. krog zrihtaš glasovnico! ). V spodbudo razočaranim desničarjem nad polomom njihovega Lojzeta pa je Uršika zala napovedala, da se bo omožila.
Super slikca motorjev. Najbolj mi je v oči padla ogromna ketna, s katero je priklenjen na skuter (čeprav si potem ne predstavljam ravno… oče na motorju, sinko pa zadaj na biciklu??).
In Nina ima nova sončna očala? Ali jih jaz prvič vidim. Bom rekel samo, da si resnično zajezdila trenutne modne smernice. A zelo boli, če ti padejo na nogo? ;-)
Pozdravčke iz Čebelnjaka brez čebel.
Pa sem dočakala novo poglavje. Kar čutim kako sta uživale in se spominjam skupnega izleta po Prizu. Z vama človek res začne uživat. Sprintala sem zadnje poglavje in ga nesem babici in dedku, da sta na tekočem. Tu je res neznosno mrzlo, prehladi tolčejo vse po vrsti. Prava jesen. Sicer je pa to moj ča, ko se mi razvije ustvarjalna energija. Oh me umetnice!! Uživaj čim dalj morje in sonce – še za mene…
Nataša
Ja Jernej, kaj moreš, tokrat je zmagala pozna arhitekturna ura nad zgodnjo medicinsko:) Da sem za odtenek boljša od Friendsov je pa res velik kompliment, especially coming from you:)
Čestitam za izpit, še par let, pa boš zdravnik:P No, sej zdej bo to že kmal. Men se že mal veleče tole študiranje…
Barcelono je danes spet prebudil sonček in tako nisem šla po kapo ampak s čudovitimi sončnimi očali na fax:)
Volit sem hotla, ampak je zadeva malo bolj komplicirana, kot sem mislila. Se bom mal bolj potrudla za drugi krog. Ni mi pa všeč, da kr sklepaš, da nisem, ker sem čist resno nameravala. Drugače me je pa Slovenija v nedeljo malo spominjala na ZDA – vsaka televizija svoj rezultat;)
Kar se motorjev tiče je ona ketna mala za tukajšne razmere, ko vsak kolesar potrebuje tri: eno za sedež, eno za zadnje kolo in ogrodje pa še eno za sprednje kolo in ogrodje. Ampak mogoče je pač dovolj ena, če je kolo trikrat manjše od navadnega:)
Sončna očala so pa super – nič žarkov s strani. Kar tiho bodi Mr. Oftalmolog, zdravje above fashion!;)
Nataša, le izkoristi svoje jesensko obdobje. Poglavja pa tudi potrebujejo svoj čas, da dozorijo, sej veš, kvaliteta ni vedno sorazmerna s kvantiteto (frekvenco):) Ampak res lepo, da s takim veseljem berete te moje Barcelonske prigode.
lp v Republiko Slovenijo! (od zavedne državljanke Nine;)
In s kakšnimi težavami si se srečala, ko si želela volit iz Barcelone?
Glede očal sem se pa hecal. Itak, da je zdravje najpomembnejše. Tako je zaščiten še nos, če pa se malo našobiš, so pa še ustnice v senci in sploh ne rabiš več Labela z UV zaščito (ki ima itak ful preveč E-jev noter).
Ko sem hotla v postopek (približno slabe tri tedne nazaj) je bilo že prepozno. Prej se nisem spravla zato, ker mi ni blo čist jasno kam spadam – nimam stalnega prebivališča v tujini, tiste volitve, ki jih imajo en teden prej za tiste, ki na dan volitev niso doma, pa tud niso prišle v poštev. Drugače sem pa zdej na ambasadi zvedla, da ne morem v drugem krogu, če nisem v prvem – za prvega bi pa državni volilni komisiji morala sporočit do nekje začetka septembra, da želim voliti na veleposlalništvu/po pošti. V začetku septembra sem imela pa v glavi kaj drugega kot volitve, hvala bogu. Pač, za drugič vem – and there WILL be another time:)
Multi function očala, ja. Sploh pa poglej svoja za 6000m… sej ne veš kako zgledajo izredne sončne razmere v Barceloni:)
Po velikem navdušenju, ko sem se pojavila spet na Dobrni, sem ob prihodu domov prebrala še tole izčrpno poročilo o najinem dopustu v Barceloni.Res si slikovito opisala najino vandranje, moram ti priznat, da si super punca in da se že dolgo nisem tako fajn imela.
Robi je priden, doma je vse po starem. Srečna sem, da imam tako hčerko, kot si ti! Kapa bo zdaj res potrebna, izgleda, da tudi pri nas,saj veselo brije okrog vogalov.
Prisrčen pozdrav mamica
Ah mami, te kr pogrešam! Sploh ker moram zdej tut na fax mal hodit:) Ampak sem na “dopustu” dobila dovolj navdiha, da ideje zdaj kar letijo. Grem danes že po material za maketo, jutri pa me čakajo korekture v španščini… da bom popravla tisto polomijo.
Tu je dva dni bil kao začetek jeseni, zdaj smo pa nazaj na poletju… še vedno se nisem navadila tega vsakodnevnega sončka, sploh ker sem zdaj v pričakovanju te zapoznele jeseni… pa je nikakor ne dočakam – vsako jutro me še vedno preseneti ta tipični el sol!
Barcelona in jaz pošiljava pozdravček na Bevkovo – tebi, Žigu in seveda pridnemu Robiju:)
Ojla,
sem se odlocila, da se se jaz malo oglasim iz mrrrrrrzlega Bruslja :) Tukaj o morju in soncku lahko samo sanjamo … pa se to ne vec, ker smo vsi pozabl, kak oboje sploh zgleda :)
Lustne slikce mas, pa tvoja mami je zelo zelo fejst !!!
Jaz grem v ponedeljek domov, ze kr komaj cakam … sploh da vidim vse tiste, ki jih mam rada. Po drugi strani pa mi tukaj prav nic ne manjka, imam ze ogromno novih prijateljev in sms-i in vabila zadnji teden kar dezujejo :)
A ti si ze oddala Learning agreement?
Se kaj tipkama,
bisous
Jasmina
Oddala learning agreement kam – na to univerzo al nazaj na našo? Zaenkrat ga majo tu v referatu in ga baje oni na koncu pošljejo nazaj. Vse skupaj je tu zelo čudno, ampak poskušam čim manj razmišljati o tem. Sploh ker bi morala delat 5 semestrov seminarja da bi pokrila naših 35ects iz enga semestra… tak da se nikakor ne bo izšlo, upam samo, da ne bo kakih poseldic (štipendija itd.). Ampak se niti ne sekiram… tale Španija me je očitno mal skulirala tud glede takih stvari:)
Drugače pa uživaj doma! Mene kdaj prime, da bi se mal sprehodla po Ljubljani, šla v kino skor zastonj al pa mela tipično soboto doma… sej nam res nič ne manjka, tud ni neke hude želje it domov, ampak so stvari, ki so samo doma… tak da le izkoristi! Bisous a toi aussi. Oziroma besos y abrazos (Španci so še bolj kičasti:)
No, pa da še js neki napišem ;)
Vidim, da zelo uživaš v Barceloni in da si imela že kar veliko zanimivih dogodivščin :) Tudi meni se je dogodilo nekaj zelo zanimivega, a ker nimam bloga, ti bom povedal kar na tak način :D
S pevskim zborom 1. gimnazije v Celju (kjer sem od letos naprej tudi js :D) smo šli na tekmovanje na Nizozemsko v mestece Veldhoven. Nastopali so zbori iz 14 držav, mi smo bili edini iz Slovenije. Nastopili smo kot zadnji in se je pokazalo, da drži rek, ki pravi “Najboljše pride na koncu.”, kajti osvojili smo 99 točk od 100 možnih in zmagali! :D Ko smo se peljali nazaj sem v Avstriji celo videl sneg! (v Žalcu ga zaenkrat še ni :(
Sedaj pa uživam počitnice, ki bodo še prehitro minile.
Uživaj še naprej!!!
Črt
Čestitam Črt! Lepo da hodiš na pevske, ste bli tud že na kakih intenzivnih? Baje da je to bistvo vsega:)
Uau, sneg… ne vem če ga bom letos sploh kej vidla. Bom morala met res srečo, da bo kljub globalnemu segrevanju & stuff zapadel ravno v tistem času, ko pridem. No lahk pa držiš pesti za mene:)
Drugače pa le uživaj počitnice, ko jih bo konec, mi pa pozdrav good old Kajuha:) Lp!