TO In London

februar 21, 2008

London

V Barceloni je zdaj zima. Dopoldnevi so oblačni, malo piha in tempreatura je padla na 14 stopinj. Nekajkrat je celo deževalo, kar v mediteranskem mestu takoj povzroči kaos – ulice nimajo urejenega odvodnjavanja, ljudje zmedeno tečejo domov in se ob tem spotikajo in zaletavajo drug v drugega, nekateri čakajo pod streho, da “naliv” mine, nekateri pa mirno odprejo dežnik in hodijo naprej – ti so turisti. No, ker sem se tudi jaz v zadnje pol leta pomaknila v prvi dve kategoriji in mi je dež kar nenavaden pojav, sem sklenila, da grem raje v sončne in tople kraje, kjer nikoli ne dežuje. In tako sem šla s Ksenijo v London:) In skupaj sva napisali tale post.

Regent’s Park ob Temzi Paddington

Ja, če slučajno kdo tega še ne ve – London je februarja brez oblačka in brez kapljice dežja. Ugotovili sva, da se je izplačalo dolotrajno odlašanje, saj bi poleti verjetno deževalo. Obe sva pozabili dežnike (ampak vzeli sva pa impregnacijski sprej za čevlje!) in tako razvili novo teorijo, da če ne vzameš dežnika, pač ne dežuje. Podrli pa sva tudi stereotip angleškega vremena – London je sončen, that’s all we know.

Nina v parku Regent’s Park Regent’s Park Hyde Park
Ksenija na štoru Diana memorial fountain sončenje

Večino časa sva pravzaprav preživeli v londonskih parkih, kjer sva “doživljali prostor” (a.k.a. sedeli in bluzili), opazovali ljudi, se sončili, čvekali in nasploh počtnikovali. Dopust je dopust, če sva že ravno prišli v tople kraje, je lenarjenje pač spadalo zraven. Spoprijateljili sva se z labodi, si žvižgali Labodje jezero in občutovali race (Ksenija je ugotovila, da ima Nina “nekaj na perutnino”… (ker pa sem slike vseeno urejala jaz, ji zdaj lahko dokažem, da ni res – bom sem dala “samo” dve sliki, na katerih sva tako ali tako midve bolj bistveni kot ta bela peutnina:) Tudi veveric ni manjkalo, psov, mačk, pa celo neko mutirano zebro sva videli (ko sva šli mimo živalskega vrta, da ne bo pomote;). V nedeljo sva zaradi del na podzemni pristali na napačni progi, ampak sva se pač odločili, da sprejmeva izziv usode (ki nama ni in ni hotela pokazati Fosterjevega nebotičnika) in napotili sva se v Regent’s Park. Spomnili sva se tudi Jernejevega msga, ki je nekaj dni prej priporočal Primorse Hill – “the only hill in London”, če citirava nekega gospoda, ki sva ga vprašali za pot. Kljub temu opisu sva se odločili, da to težko kategoriziramo za hrib – je namreč ravno toliko strm, da je otrokom (in drugim inner childom) zabavno teči dol po hribu – seveda z obveznim kričanjem. Not such a quiet place torej, vsaj na nedeljo dopoldne ne, je pa razgled na London res čudovit.

nedelja na Primorse Hillu ) Primorse Hill
veverica in action Ksenija in labod dolg walker Nina in labod veverica gleda čevlje

Seveda pa dopust (bodočega) arhitekta ni nikoli samo poležavanje v parkih. Še pomembnejši so sprehodi po mestu in odkrivanje najnovejše arhitekture, ki je je v Londonu več kot dovolj. Tu sva se kar dobro ujeli – bistveni del ogleda mesta je bil komentiranje, zgražanje in občudovanje takšne in drugačne arhitekture (no offense to Nina’s other past London co-travelers, ki se jim je mogoče vso to gledanje v zrak na momente zdelo freaky;). Kseniji se je najbolj mudilo videti Tate Modern in Gherkin. Ko sva prvi dan šli mimo Tate, sva se odločili, da greva vanj takoj, ko bo deževalo… seveda na koncu v Tatu nisva bili. Tudi v Gherkinu ne, sva ga pa nekje 6. dan končno dočakali. V City Hall, ki je “ljubkovalno” poimenovan “Foster’s testicle” (po razmerju in vsem res lepo paše skupaj z njegovim Gherkinom…), sva bili skoraj sami in privoščili sva si spet malo posedanja po beli konstrukciji in nasploh “doživljanja” arhitekture in Londona.

Ksenija v City Hallu City Hall - Testicle midve v City Hallu midve v City Hallu Nina v City Hallu
30 St. Mary’s Axe - Gherkin Gherkin - detajl odvodnjavanja Gherkin Gherkin Nina & Gherkin

Ugotovili sva, da je Foster njihov Plečnik – he’s everywhere. Njegove je res skoraj pol londonske novogradnje. Kmalu sva bili skoraj presenečeni, če kaj ni bilo od Fosterja… eden lepših delov Londona (kjer Fosterja nisva zasledili, sa pa zna zgoditi, da se kljub temu kje skriva), je predel okrog More London Place. Zanimivo ime za trg, ni kaj. Ko imajo spredaj še ulično številko, se sliši kot “one more London, please”:) Simpatičen kanalček vode (ki ga nam sigurno ne bi dovolili narediti – zaradi gležnjev:), špičaste stavbe, lamelne fasade, zanimiv tlak in cel kup urejenih Angležev – čudovito!

1 More London Place ostri kot 2 voda na More London place letalo in lamele 1 More London Place

Še ena res zanimiva stvar je bil Rolling Bridge (ki ga bi Nina še vedno poimenovala Folding Bridge (sounds much nicer), Ksenija pa se strinja, da ga “rolling” bolje opiše). Mostiček ki se zvije sam vase… tehnološko čudo, naj bi bil edini na svetu in nejgov namen je prav v tem, da je edini na svetu – vodi namreč čez mini slep kanal, okrog katerega se z desetimi koraki kar enostavno pride tudi brez mostička. Vsak petek ob 12ih (tam sva bili že ob 11ih – Ninina točnost je spet šokirala Ksenijo) ga zrolajo in odrolajo, just for the fun of it – na veselje naju, mamice in hčerke s Poljske in starejšega Londončana , ki ga včasih pride za zabavo malo pogledat in poslikat. Anyhow, it was worth it!

Rolling Bridge Rolling Bridge Rolling Bridge rolling-bridge.jpg Rolling Bridge

Nope, ni še konec arhitekturnega dela Londona… tu pa tam so se še našle kake “pomembne” stavbe… Npr. Rogersov Lloyd’s Building, ki je med iskanjem smilsa njegove pomembnosti iz naju spravil cel kup hmmmm-jev:) V British Museum sva vkorakali zelo suvereno in mimo mumij in orodij starih plemen drveli kot mimo McDonald’sov na ulici… šli sva pogledati samo Fosterjev (itak) Inner Court, za karkoli drugega je bilo res prelepo vreme! In tu je nekaj “zunanjosti”, ki so se nama tako ali drugače zdele zanimive.

British Museum Paddington National Theatre Canary Wharf
Lloyd’s Building Lloyd’s Building Wembley Stadium Wembley Stadium Hungerford Bridge

Malo vožnje z Jubilee Line, pa sva prispeli v njihov “BTC”, ki se imenuje Canary Wharf. Seveda fotografiranje v čudoviti Fosterjevi stavbi podzemne postaje (goli beton – we like:) ni dovoljeno, kar sva izvedeli pravi čas (torej ko je bila večina fotografij že narejena) in niti Ninino “začudeno” ugovarjanje, da vendar ne more biti to private space, če gre za “public transportation”, ni omajalo zvestega varnostnika. Nič zato, sva si rekli in se odpeljali nadstropje više, kjer sva malo bolj pazljivo ponovili cel postopek fotografiranja.

Canary Wharf Canary Wharf Canary Wharf
Canary Wharf Canary Wharf Canary Wharf Canary Wharf

Seveda pa bistvoLondona nikakor ni v visokih stavbah, jeklenih konstrukcijah, neverjetnih mostovih in golem betonu… naravnost očarale so naju londonske hiške, opečnate ali bele, pastelne ali rdeče. Kjuti kjut okna, strehce, vhodi, dvignjena pritličja, nadstreški, vrtovi in ograjice… the London we could live in. In ne, to niso samo Ninine besede, Ksenija se strinja! Potem mora biti pa RES lepo:) Sicer drugačno from neighborhood to neghborhood, ampak vsakič z drugim šarmom naravnost prevzame.

Paddington Russel Square Paddington Chelsea Arsenal
Notting Hill Bloomsbury Camden Town Chelsea

Seveda pa sva našli dovolj časa za najine počitke in klepete ob kakšni kavici ali angleškem čaju. Zelo ugodno ceno najinega hostla sva skombinirali z raznimi malimi razvadami (tudi kakšna cheesecake se je našla vmes) in ugotovili, da je življenje v Londonu pravzaprav kar drago. Počitki so bili iz dneva v dan bolj pogosti in najbrž sva nadoknadili vsaj za mesec dni najinih Zlatih ladjic v Ljubljani (če gledamo po cenah, pa zagotovo še več).

utrujena Nina bolna Ksenija Ksenija piše dnevnik
snemanje Na čaju Na čaju spet na čaju

Ker je London dom Arsenalu je Nina vztrajala, da greva tudi tja. In to tako zgodaj, da sva doživeli jutranjo meglo (kdo bi si mislil, da obstaja stvar, ki Nino prostovoljno tako zgodaj spravi iz postelje!). Je pa na tem mestu treba Žigu povedati, da ima res super sestro, saj je obisk Arsenal store trajal dlje kot sam ogled arhitekture stadiona (v katerega nisva mogli, ker je bil “match day”) in se končal z zelo radodarnim nakupom;)

Arsenal Arsenal Emirates Stadium

“Please, mind tha gap between the train and the platform!” Najbolj znamenit stavek v londonskih podzemnih železnicah. Seveda povedo še kaj drugega, uspelo nama je slišati tudi stavek v smislu “Due to a person under the train all lines between … and … are closed…”, ampak na ostale potnike ni niti približno tako dramatično vplival kot na naju in spraševali sva se, če je to zaradi tega, ker so se glas “podzemne gospe” naučili tako čudovito ignorirati, da ga niti slišijo ne več, ali pa se to kar naprej dogaja…

underground long long escalator Underground station - Embankment Ksenija na podzemni

Ksenija je ugotovila, da mora Nina res zelo pogrešati Ljubljanski potniški promet, saj se ni mogla nasititi prevažanja z avtobusi. Seveda je vožnja v londonskih dvonadstropnih avtobusih posebno doživetje in ni bilo malokrat, ko sva se usedli na avtobus samo zaradi tega, ker so bili prvi sedeži v nadstropju prazni, ne glede na dejansko destinacijo vožnje. Potem pa sva kar sedeli v njih in pogosto nisva izstopili vse do zadnje postaje. Tako sva si ogledali Chelsea in še mnogo zanimivih predelov Londona in pomilovali turiste na “Sightseeing tours” (kajti njihovi avtobusi niso imeli niti streh).

Vožnja po levi še nekako gre (kljub Ninini nori ideji, da bi za kakšen dan najeli avto, je sami nisva preizkusili), ko pa avtobus suvereno zapelje v rondo v čisto napačno smer, te še vedno malo zbode pri srcu. Ampak s precejšnjo mero zaupanja v šoferja tudi to ne predstavlja kakšne večje ovire. Seveda pa se vse zaplete, ko pridemo do pešačenja po mestu; prečkanje cest še nikoli ni bilo tako zahtevno! Napisi “look right” na začetku prehoda stvar samo še poslabšajo in zdi se ti, da končno obvladaš njihovo logiko pešačenja, ko (kot pravi arhitekt) celotno sliko v glavi enostavno zrcališ. S to novo zavestjo se na eskalatorju na podzemni železnici postaviš na levo stran v pričakovanju, da te bodo ljudje prehitevali po desni. Napaka. Ampak tudi temu sva se kmalu privadili in v nekaj dnevih sva samo še na prehodu za pešce, ko sva pred prečkanjem vedno vsaj štirikrat pogledali levo in desno, izgledali kot popolni turistki.

two taxis Traf Sq Filozofski taxi
double decker midve na busu zgoraj ven iz busa

Klasične znamenitosti londona si je po najinih izkušnjah vredno ogledati ponoči, saj je osvetlitev čarobna. Big Ben se rumeno bohoti zraven Houses of the Parliament, London Eye se kot mlinsko kolo leno vrti nad Temzo in Tower Bridge postane naravnost pravljičen. Trgi oživijo, na Trafalgar Square-u nama je nekega večera uspelo ujeti praznovanje kitajskega novega leta (po dobesednem prevodu neke gospodične smo vstopili v “leto miške”) in ognjemeti kar niso hoteli ugasniti. Drugače pa je nočno življenje Londončanov precej pestro; z zanimanjem sva opazovali precej pomankljivo oblečene najstnice v petek zvečer na podzemni železnici. Ob polnoči se je trlo ljudi. Nekako pa nama je uspelo že prvi večer priti v gej bar (šele ko sva si dobro ogledali prostor, sva opazili slike na stenah; štirje postavni fantje zgoraj brez na roza tanku, gej parada, gospodič(na) z zapeljivimi ustnicami itd., da ne omenjamo vseh gospodov v baru, ki so se božali po glavi in ščipali v trebuh), ki se mu je reklo Half way to Heaven. Ampak to nama ni preprečilo, da bi si naročili Guinessa, ki sva ga obe poskusili prvič in je potem kar nekako postal “najina pijača Londona”.

Tower Bridge London Eye Houses and Big Ben City
ghost bus Hungerford Bridge Busy Regent Street Crazy večer:)

Ljudje v Londonu so zelo prijazni; pogosto so kar sami načeli pogovor z nama in če sva slučajno izgledali izgubljeni (kar je vsakič znova pretreslo Ninin ego:), se je skoraj vedno našel kakšen kavalir, ki se je kar sam ponudil, da nama pokaže pot. Vsem, ki v kratkem nameravate omrežiti Nino, pa vam do zdaj to še ni uspelo, pa nasvet: nikamor brez kape s kakšnim originalnim vzorcem, pa naučite se vsaj nekaj osnovnih stavkov v British Englishu in uspeh je zagotovljen. Če nič drugega, vas bo prav zagotovo opazila. Ksenijo pa je, kot se spodobi, bolj kot kape in British English zanimala arhitektura in z ostrim očesom je razočarano ugotovila, da je Fosterjev manjši od Nouvelovega (govorimo seveda o nebotičnikih). Obe skupaj pa sva se strinjali, da velikost le ni tako pomembna, saj nama je londonski bil bolj všeč. More crazy London:

Ksenija v govorilnici More London More London Place Nina se spravi na labode

Res nama ni bilo dolgčas:) Tudi zaradi snemanja mini filmčka, ki je trenutno še v procesu montaže in morda nekoč, kdo ve, tudi on pride malo pogledat tole stran. Zenkrat pa samo “the making of” + bonus: dve “gasilski”:

Ksenija snema Nino Nina snema Ksenijo in funte Gospa se sprašuje “wtf”?:) Ksenija se je naveličala in bo dala fotoaparat raci Ksenija snema Nino
Ksench in Ninch Za na steno čez 30 let

Končalo se je zgodaj zgodaj zjutraj (ne Nina zgodaj, ampak zares zgodaj) nekje na Stanstedu. Moči za držanje težkega fotoaparata ni bilo in bolje je tako (da so zadnje slike nasmejane in brez podočnjakov). Kot v tistih zgodnjih (tu pa Nina zgodnjih) jutranjih urah, ko sva sedeli na avtobusu in se vozili na fax, sva tudi tisto jutro na letališču preživeli v tišini – tisti najini posebni, ko sva prav srečni, da nama v tako zaspanem stanju ni treba skrbeti glede dodatnega napora govorjenja. Le nekaj besed… “Imeli sva se super. Še bova šli.”:)

Look both ways

10 Responses to “TO In London”

  1. Ksenija said

    Tukaj pa najbrž meni pripada mesto prve komentatorke :) Saj v bistvu sva v blogu povedali vse, moram pa samo še dodati, da če je že London bil izzvan proti Franciji, definitivno navijam za London! :) Pa Nina, hvala za vse, s tabo je super potovati! Jo vsem priporočam za sopotnico ;)

  2. Nyna said

    Ksenija, s tabo je tud blo fajn potovat! Ko sva istocasno ble lacne in istocasno ratale sitne in istocasno rable kavo(ni cudno, sej sva v vseh teh letih faxa nekak padle na isti bioritem:) Pa London je bil taaaak fajn… mam zdej tu kr mal problemov. Smrdeča Barcelona pa to… no, sej veš:) Zato mam pol tolk veselja s filmčkom. Ah. London baby!:) LP!

  3. Jernej said

    Ojoj… it’s London… tole sem pa s takim veseljem pregledal čisto vse slikice in prebral vsako besedo 1,5X. Hvala za tole reportažo!

    Samo dve vprašanji:

    1. Kaj je na naslovni sliki?

    2. Katero stojalo je na S2-ki? Izgleda noro dobro.

  4. Nyna said

    Jp, it’s London:)

    1. Eden od tistih obcestnih stebričkov v Cityju. Se je že sigurno kak avto v njega zaletel, zato je tako “zdelan”. Je pa kar precej povečan napis.

    2. Stojalo je pa predlondonska pridobitev, this kjut little thing: http://www.giottos.com/U-POD.htm

    Lp!

  5. kajakaja said

    Nina, sicer te ne poznam, moram pa pohvalt tvoj blog, ki je ….. enostavno super. Komaj čakam, da kaj novega objaviš! Super fotke btw. Res… Želim ti prijetno arhitekturno ustvarjanje!!

  6. Nyna said

    Hej kajakaja! Hvala za pohvalo! Res lepo kaj takega prebrat… glede arhitekturnega ustvarjanja pa tudi jaz želim isto tebi:) Lp!

  7. AnjA said

    Evo me…končno sm prišla do časa, da komentiram vajin blog oz. zadnji prispevek…prebrala sm ga namreč že pred časom :P
    Lepo je videt, da sta se imele tako super in da sta KONČNO dočakale SVOJ London :D
    Pa še super blog sta skupaj spisale…tako da moram sedaj obema čestitat. Zdej pa na filmček čakam in držim pesti, da bo uspel tako kot si želita.
    Zakaj sm odlašala s komentarjem…joj, ta dvojina me muči :P!!! :D:D

  8. Urska said

    Oj Nina!

    Ker si me tko navdusla nad to Barcelono, sem jo dala na seznam zelja za izmenjavo na 1. mesto in dons zvedla, da pridem tja!!! :)
    Bi te pa prosila za tvoj mail naslov, ker bi ti v bliznji prihodnosti zastavla se kaksen vprasanje…
    Hvala, upam da uzivas in se pisemo kej.

    Lp,
    Urska iz seminarja.

  9. Nyna said

    Anja ja, super smo se s Ksenijo imeli u Londonu:P Mogoče ti je pa žal postalo, da nisi zraven šla, pa zato pol nisi nič napisala:) No skratka Ksenija bo vesela tegale komentarja, ampak ji bo treba povedat, da mora it pogledat – po mojem je že obupala:)

    Urška teb pa čestitam, da si pršla kamor si želela! Pa prav lepo se mi zdi, da so tele moje zgodbice mal pomagale pri odločitvi. Barcelona ti bo sigurno všeč, čaka te super leto! Kaj bolj konkretno pa se pomeniva po mejlu: nynina@gmail.com. Potem pa še v živo kje v Portu ob Portu:)

    Lp!

  10. Andy said

    Saj vem da sem jaz tukaj čisti izvenzemaljec, ampak Ksenija mi je poslala link, da prebrem in vidim kje se je nazanje potepala. Moram reči, da sm postal čisto zasvojen nad pogledom na slike in prav zatopil sem se v tvoje pripovedovanje celotnega mini dopusteka, se lahko človek kr vživi kot, da je pohajal z vama:) No vsekakor pa ne morem prehvaliti slik, motivi so izvrstni, barve, vse, res si mojstrica, da je tvoje slike prav z užitkom gledati… sem “moral” preklikati, še vse slike po celotnem blogu… :)

    Mislim, da bom še kr tu in tam pokukal in pogledal kakšne tvoje fotke novih potepanj :) Si me kr navdušila, da se bi kam odpravil že dolgo nisem bil nikjer, moj London je že kr nekaj časa nazaj…

    Lep pozdrav, Andy

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s

Follow

Get every new post delivered to your Inbox.

%d bloggers like this: